Ali nekateri izdelki iz mikrovlaken ne dosegajo pričakovanih rezultatov? Stephen Dalton, dr. kemije, član združenja Royal Society for Chemistry, tehnični direktor v podjetju JohnsonDiversey, poroča…
Iščete varuško za vašega otroka. Za delo se prijavita dva kandidata. Oba se dobro odrežeta na intervjuju a le eden predloži ustrezne zaposlitvene reference, ki potrjujejo sposobnost za opravljanje dela. Katerega boste izbrali?
Podobno se vprašate, kateremu izdelku ali sistemu iz mikrovlaken zaupate glede na naraščajočo ponudbo in dejstvom, da vsi trdijo, da je njihov izdelek vsaj tako dober kot izdelek drugega proizvajalca ter dejstvu, da so si obleke in krpe pogosto podobne.
Problem je v tem, da je kljub vsem možnim zapeljivim trditvam o učinkovitosti, obstojnosti, trajnosti in podobnem, le malo proizvajalcev izdelkov iz mikrovlaken, ki bi ponudili konkretne dokaze, ki bi potrdili njihove trditve. Ne obstaja niti en sam dokument iz bolnišnice ali laboratorija,
ki bi to dokazoval, na primer pred ali po neodvisno opravljenem, testiranem in zabeleženem brisu in objavljenih rezultatih. Ali, da bi raje kot, da nam govorijo kako lahko njihove krpice zdržijo na stotine pranj, obstajali kakršnikoli dokazi o učinkovitosti teh krpic po tem času.
Predpostavlja se, da je en izdelek iz mikrovlaken prav tako dober kot naslednji, kar pa nikakor ne drži. "Mikrovlakna" ne pomeni vedno "najboljše lastnosti". Tkanine se med seboj razlikujejo; kakovost prav tako. Če proizvajalci ne morejo dokazati svojih trditev – še posebno ob upoštevanju bakterij MRSA (Methicillin resistant Staphylococcus Aureus), ki so odporne na določene antibiotike in pri katerih je potrebno zagotoviti izredne stopnje odstranjevanja bakterij – potem nimajo pravice dajati takih trditev. Trgovska licenca pač ne zadostuje.
"Redki proizvajalci mikrovlaken ponujajo trdne dokaze, ki potrjujejo njihove trditve"